Definiranje navad za uspeh med študijskim letom

Študentska predavalnica (vir: hws.edu)

Kmalu se marsikdo vrača v študijske klopi, kar navadno pomeni precej časa, posvečenega študiju in veliko ur pred računalnikom.

Pogosto se zgodi, da zmanjka časa in volje za dodatno gibanje in ker manj aktiven življenjski slog pomeni tudi manjšo potrebo po energiji za vzdrževanje določene telesne mase, se zlahka zgodi, da si z nespametnimi odločitvami sabotiramo napredek, ki ga želimo doseči, bodisi je to v fitnesu ali v domačem okolju.

Skoraj vsak izmed nas ima nek cilj, upam trditi da tudi ti, če bereš ta blog ;) v kontekstu fitnesa pa navadno gre za izboljšanje telesne sestave (izgubo telesne maščobe in pridobivanje ali ohranjanje mišične mase).

In ker treningi nekajkrat tedensko po 1–2 h navadno nimajo pretiranega učinka na povečano porabo energije, še posebej ko treniramo pretežno le z utežmi, je ta napredek mogoče zlahka izbrisati.

Resničnost je, da zgolj uteži žal niso dober način za porabo energije — ne glede na to, da ti športna ura trdi, da si porabil/a 1000 kcal med treningom nog (to ni res), vendar imajo druge, pomembne funkcije.

Vendar ni vse črno-belo, potrebno je le nekaj kreativnosti in majhnih sprememb v življenjskem slogu, da si postavimo temelje, s katerimi bomo tudi med študijem podprli svoje cilje zunaj sten fitnesa ali telovadnice, brez da bi se tega sploh zavedali.

Kako torej ostati na svoji fitnes-poti, medtem ko nam velik del časa in energije odžira študij ?

Naslovimo lahko NEAT - Non-activity Exercise Thermogenesis

ali tuj strokovni izraz, ki zajema vse oblike gibanja, ki ne predstavljajo telovadbe, časa za prehranjevanje in spanja, torej ves preostali čas v dnevu, ko smo aktivni, ko se premikamo in opravljamo raznorazna dela.

Ker čas študija pomeni veliko ur, ki jih navadno presedimo v predavalnici, knjižnici, študentskem domu oz. kako drugače, vendar pasivno, bo NEAT med študijem nižji, kot bi bil na primer poleti, ko s prijatelji žuraš, potuješ in raziskuješ nova mesta.

NEAT doprinese veliko k dnevni porabi energije, znatno več kot npr. vadba, zato lahko izboljšanje tega dejavnika zelo pripomore k tvojemu nivoju aktivnosti, kar se bo poznalo zlasti čez nekaj časa.

• NEAT lahko izboljšaš tako, da se med pavzami vstaneš, pretegneš in sprehodiš, v primerih ko je to mogoče, avto oz. javni transport zamenjaš s kolesom ali greš peš in si nasploh pozoren/a na svojo pasivnost skozi dan.
• V kolikor je mogoče, lahko vsaj 30 minut v dnevu nameniš hoji, bodisi skozi domače kraje, mestne ulice ali park. Ta navada ni dobra le za telo, temveč tudi za psiho.
• V kolikor študentska organizacija prireja razne aktivnosti, kot so študentski pohodi, vodena vadba in druženja, lahko razmisliš o vključitvi v te dejavnosti. Predstavljajo tudi dobro možnost za spoznavanje novih prijateljev!

Prehranski triki

Drug pomemben, če ne najpomembnejši faktor, so prehranske izbire, s katerimi lahko v nekaj sekundah izbrišemo veliko vloženega truda. Majhne a pomembne stvari, ki ti lahko pomagajo, so:

• Skrb za redno hidracijo skozi dan. Voda, nesladkani čaji, pijače brez sladkorja oz. s sladili lahko nadomestijo tipično slab izbor pijač,ki je na voljo v študentskih avtomatih. Ko je to mogoče, izbiraj pijače s sladili, zlasti to velja za energijske in sladke pijače (Redbull, Monster, Coca-Cola..), ki lahko v smislu kalorij hitro nanesejo na vrednost večjega obroka.
• Priprava lastne malice/kosila. Hrana v menzah oz. študentskih bifejih sicer ni napačna, vendar je pogosto pretirano mastna, kalorična in neugodne sestave glede razmerja beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Je nekaj, kar je lahko OK za občasno prehranjevanje, ne pa za vsak dan, sploh ne pri sedečem življenjskem slogu. V to točko niso zajeti solatni bifeji, kjer si solato sestaviš sam/a, vendar pazi na količino dodanega olja in poskrbi, da bo v solati tudi vir beljakovin!
• Predpripravljeni prigrizki za lakoto v obliki sadja, zelenjave, tekočih jogurtov..ipd. Danes je na policah ogromna izbira predpripravljenih izdelkov, ki so ugodne sestave (npr. jogurti z beljakovinami, beljakovinski pudingi..) in le-ti lahko predstavljajo odlično alternativo izboru sladkarij, ki so na voljo v avtomatih (razni čipsi, snickersi, čokolade, študentska hrana..). Študentska hrana — četudi se sliši lepo — ni najbolj primerna izbira za prigrizek, saj so oreščki izredno mastni, kalorični in ne dajejo občutka sitosti, zato je z njimi enostavno pretiravati. So super za tu in tam!
• Izbiranje kave v kavarnah in na avtomatih. Študentsko življenje in kava gresta skupaj kot maslo in med — razen, ko res ne maraš kave (what is wrong with you??? hecam se 😉). Izbira kave lahko naredi ogromno razliko! Na primer, gostinska bela kava, ki je v resnici 85 % mleko, pa še to tisto, s 3,8 % mlečne maščobe, je kalorično primerljivo manjši malici. Ko te kavice seštejemo na tedenski bazi, to nanese na ogromno kalorij, za katere sploh nimamo pravega občutka, da smo jih zaužili. Boljša izbira je lahko na primer kava z mlekom ali podaljšana (črna) kava — če imamo res jekleno voljo. Podobno velja za izbiro kave na avtomatih. Tukaj se lahko izognemo raznim kapučinom in ‘irish kavam’ , ki že v osnovni mešanici vsebujejo ogromne količine maščobe in sladkorja.

Majhne stvari, za katere navadno mislimo, da niso pomembne, so tiste, ki skozi daljše časovno obdobje naredijo največjo razliko. In tudi tako hitro, kot se študijsko leto obrne, lahko te spremembe prinesejo v tvoje življenje pozitivne rezultate.

Poskusi katero izmed zgoraj omenjenih stvari in mi sporoči, kako se obnese! Morda pa se spomniš tudi kakšne svoje, za katero veš, da se bo v tvojem življenju dobro obnesla. Lahko mi jo sporočiš in jo dodam na seznam!

Želim ti uspešen začetek novega študijskega leta! Naj bo nepozabno!

Ana