Pobuda za empatično družbo

Naši otroci so prva generacija moderne družbe, ki se boji prihodnosti. Prvič prihodnost ni obljuba nečesa boljšega in lepšega, temveč življenje v zastrupljenem in izčrpanem okolju, v vse bolj razslojeni in polarizirani megapotrošniški družbi. Tudi odrasli se ob tem mnogokrat počutimo nemočni, saj ne vidimo pravih rešitev. S pobudo za empatično družbo, ki je plod mojega raziskovalnega dela, želim predstaviti širši pogled na sicer kompleksno situacijo, v kateri se danes nahaja človeštvo. Izpostavim nasilje kot jedro težav in gonilo škodljivih praks ter razložim, zakaj sta empatija in nenasilje ključni pri reševanju trenutne situacije in izgradnje drugačne in trajnejše prihodnosti.

Neprijetna resnica je, da se je Homo sapiens razvil v družbo, ki temelji na nasilju. Zanjo je značilno, da normalizira nasilje nad ljudmi (vojne), živalmi (prehrana, oblačila, zabava, znanost) in naravo (masovno izumiranje vrst, uničevanje prsti, vode in zraka, pragozdov) in na tem gradi ekonomski sistem. Fizično, psihično, spolno, versko, rasno in ekonomsko nasilje so vsakodnevni družbeni problemi. Poleg direktnega so z nasiljem povezani tudi njegovi posredni izrazi. Nasilje je boj za premoč. Temelji na neenakosti moči, zato potrebuje zmagovalca in poraženca. Neenakost moči vodi v hierarhijo, hierarhija vodi v ločenost, ločenost vodi v odtujenost, odtujenost vodi v egoizem, egoizem vodi v pohlep, pohlep vodi v nesodelovanje, nesodelovanje vodi v propadanje. Vse to so dinamike, ki so prevladujoče v današnji družbi in vidimo, kako uničujoče so njihove posledice za vsa živa bitja in planet. Namen te pobude ni demoniziranje nasilja, temveč njegovo razumevanje. Šele, ko razumemo srž problema, ga lahko začnemo uspešno razreševati.

Lastnost, ki v nas prebuja skrb za preživetje otrok in njihov uspešen razvoj, nas opremlja s sposobnostjo za prepoznavanje čustev, namer in potreb drugih (ljudi, živali, narave), je empatija. Njena vloga je tako pomembna, da se z njo rodimo. Vendar to ni dovolj. Potrebno jo je razvijati in krepiti. Raziskave kažejo, da so empatični ljudje bolj zadovoljni z življenjem, imajo boljše odnose, se lažje soočajo s stresom in so uspešnejši pri svojem delu. Iz empatije izvirajo tudi vedenja, ki so usmerjena v izgradnjo in korist skupnosti, kot so povezovanje in pomoč. Nasprotje empatije je nasilje. Nasilje je tista oblika vedenja, ki empatijo dobesedno ugasne. Delita si namreč del povezav v možganih, zato se medsebojno izključujeta. Bolj se razvije tista lastnost, oziroma vedenje, ki dobiva več dražljajev iz okolja. Vedenje, ki je prevladujoče skozi daljši čas, se odraža v navadah družbe. Španski nevrolog dr. Luis Moya Albiol, ki je odkril, da se empatija in nasilje izključujeta zaradi možganskih predispoziciij, uporablja ta spoznanja za pomoč nasilnežem. Meni se zdi to odkritje izredno dragoceno tudi z vidika družbe.

Z normalizacijo nasilja do ljudi, živali in narave je človeštvo zgradilo družbo in svet, kot ju poznamo danes. Vemo, da nas dosedanji razvoj vodi v uničenje naše in ostalih vrst. Zato je zdaj čas, da se spomnimo, da smo ljudje tisti, ki gradimo sistem in smo zato tudi edini, ki ga lahko spremenimo. Pobuda za empatično družbo prinaša informacije, kako to naredimo. Ker se vsi rodimo s potencialom za empatijo, je cilj pobude:

• spodbujati zavestno in načrtno razvijanje empatije na ravni posameznika in skupnosti,
• spodbujati empatijo in nenasilne prakse do ljudi, živali in planeta ter njihovo izvajanje na sistemski in strukturni ravni,
• ozaveščati o normaliziranih oblikah nasilja.

Boljši svet je realno dosegljiv, zato je na nas, da kot posamezniki in skupnost začnemo v svojem vsakdanjem življenju in delu v praksi uporabljati empatijo: do sebe, v odnosih, v prehrani, do okolja,… Več informacij dobite tukaj in na mojem Patreon profilu. Kot družba se nahajamo v edinstvenem trenutku v zgodovini, ko lahko začnemo na osnovi prirojenih potencialov in znanstvenih spoznanj zavestno graditi družbo na novih vrednotah.** **Izberi empatijo, spremeni prihodnost.

Pridružite se pobudi in širite informacijo!

Maša Blaznik, univ. dipl. psih.

11. april 2023