Z idejo do bogastva — 4. Posebno znanje in 5. Domišljija

4. poglavje:

Posebno znanje — osebne izkušnje ali opažanja

V nadaljevanju pišem o vlogi znanja pri doseganju ciljev in bogastva. Znanje se deli na splošno znanje, ki je bolj široko in splošno veljavno, ter posebno znanje, ki je specifično za določeno področje ali cilj. Ključno je, da organiziramo znanje in ga prilagodimo s praktičnimi načrti, da bo usmerjeno v cilj, ki ga želimo doseči.

Avtor poudarja, da za preoblikovanje želje v denar potrebujemo posebno znanje o tem področju. Osvojitev bogastev zahteva moč, to človek pridobi s prav usmerjenim posebnim znanjem, pri čemer ni nujno, da to znanje poseduje sam. Kdor je sposoben organizirati in voditi skupino ljudi, kjer ima vsak svoje specifično znanje, je enako izobražen kot člani te skupine!

Poleg lastnih izkušenj in izobrazbe avtor izpostavlja, da so viri znanja na voljo tudi v knjižnicah, tečajih in drugih oblikah izobraževanja. Pomembno je tudi ceniti znanje, ki je zastonj, saj je danes ogromno informacij dostopnih brezplačno, le poiskati jih je treba.

Tisti, ki se izobražuje tudi v prostem času, ima osnovne voditeljske sposobnosti. Pod istimi pogoji, ki jih nadziramo, se lahko dvignemo na visok položaj ali pa ostanemo na dnu. Odvisno od navad, ambicij in želj, ki jih imaš.

Domišljija je tista, ki združi dobro idejo in posebno znanje, ki je potrebno, da idejo pretvorimo v uspeh.

Vsakdo si želi bogastva, vendar le peščica ljudi ve, da so natančno določen načrt in goreča želja po bogastvu edini način, da se ta želja uresniči.

5. poglavje:

Domišljija — delavnica uma

V poglavju 5 raziskujemo moč domišljije in njen vpliv na uresničevanje želja. Človekova domišljija ima ključno vlogo pri oblikovanju in uresničevanju želja ter daje impulzu oz. želji obliko in dejavnost.

Poznamo dve obliki domišljije:

1. Umetna domišljija — ne ustvari ničesar, deluje znotraj izkušenj, izobrazbe in opažanjih ter preureja obstoječe koncepte, ideje ali načrte v nove oblike.
2. Ustvarjalna domišljija — prejema navdihe in vplive drugih ljudi ter omogoča prejem temeljnih idej in miselnih vibracij. Deluje samodejno in je še bolj intenzivna, ko je človekova zavestna misel polna močnih želja.

Z uporabo postaneta obe domišljiji pozornejši in občutljivejši na miselne impulze.

Avtor priporoča, da se začasno osredotočimo na razvoj umetne domišljije, saj jo največkrat potrebujemo pri ustvarjanju načrtov.

Primer, ki ga navaja, je zgodba o Coca-Coli, velikanskem kraljestvu in bogastvu, ki je zraslo iz ene same ideje, ko je “lekarnar” k skrivnostni formuli dodal še eno sestavino — DOMIŠLJIJO.

Pomembno je natančno vedeti, kaj želimo doseči, in biti odločni, da to dobimo. Z močjo dokončnega namena in jasnih načrtov je mogoče ideje pretvoriti v konkretne rezultate. Zgodba skoraj vsakega velikega bogastva se začne, ko se srečata stvaritelj ideje in njen prodajalec ter se lotita dela.

Pomembno je razumeti, da ogromno bogastva ni rezultat trdega dela. Bogastvo pride zaradi točno določenih zahtev osnovanih na sledenju točno določenim načelom. Bogastvo ni posledica naključja ali sreče, temveč izhaja iz zavestne usmerjenosti in izvajanja specifičnih načel.

Edina omejitev je tista, ki si jo človek postavi v svojem umu.

Za dobre ideje ni nobenih cenovnih omejitev.

Vir: Napoleon Hill, Z idejo do bogastva